Kopf SVV-Mitgliedschaft Breite einstellen Hauptseite

Die SVV heisst jetzt: Swissveg
Unsere neue Homepage finden Sie hier: www.swissveg.ch


Die SVV heisst jetzt: Swissveg
Unsere neue Homepage finden Sie hier: www.swissveg.ch

Zaščita podnebja s pomočjo odgovornega prehranjevanja

Po navedbah FAO, Svetovne organizacije za prehrano in kmetijstvo pri Združenih narodih, živinoreja prispeva več k segrevanju ozračja kot celotni svetovni promet. Kljub temu dejstvu se v večini diskusij o klimatskih spremembah tej temi skrbno izogibajo kot hudič križa. Zato na tej strani navajamo izjave mednarodno priznanih organizacij o tej za mnogo očitno zelo neprijetni resnici, namreč o povezavi med lastnimi prehranjevalnimi navadami in klimatskimi spremembami.

Svetovna organizacija za prehrano in kmetijstvo pri Združenih narodih

FAO, Svetovna organizacija za prehrano pri Organizaciji Združenih narodov je na 400 straneh objavila poročilo o povezavi med živinorejo in klimatskimi spremembami:


Glavna izjava medijskega sporočila:

Po najnovejšem poročilu Svetovne organizacije za prehrano in kmetijstvo pri Združenih narodih (FAO) proizvaja živinoreja več toplogrednih plinov, merjenih v ekvivalentih CO2 – 18 odstotkov – kot celotni svetovni promet. Ob tem je hkrati velika povzročiteljica erozije tal in onesnaževanja voda.

[According to a new report published by the United Nations Food and Agriculture Organization, the livestock sector generates more greenhouse gas emissions as measured in CO2 equivalent – 18 percent – than transport. It is also a major source of land and water degradation.)] [1]


Medvladni forum za podnebne spremembe pri Združenih narodih (IPCC)

Dr. Rajendra Pachauri, predsednik medvladnega foruma za podnebne spremembe pri Združenih narodih (IPCC), je na vprašanje, kaj osebno stori za zaščito podnebja, odgovoril:

Poskušam skromno živeti in preprečevati odpad. Postal sem tudi vegetarijanec, saj proizvodnja enega samega kilograma mesa sprosti veliko kilogramov ogljikovega dioksida.

Migros-Magazin št. 38, 17. septembra 2007

Rajendra Pachauri: „Prosimo, da jeste manj mesa – kajti meso je proizvod, ki zelo intenzivno sprošča ogljikov dioksid. Razen tega prekomerno zaužite količine škodijo našemu zdravju.“ Vir

Medvladni forum za podnebne spremembe (IPCC) si z Al Gorom deli Nobelovo nagrado za mir 2007 zaradi njihovega osveščanja glede problematike in nevarnosti podnebnih sprememb.


Okvirna konvencija Združenih narodov o podnebnih spremembah (UNFCCC)

Yvo de Boer, predsednik Okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah (UNFCCC), je 2. junija 2008 podal naslednjo izjavo glede svetovnih težav z lakoto:

Najboljša rešitev bi bila, da vsi postanemo vegetarijanci.

Viri: The Guardian, BBC in Reuters, 2. junija 2008

Medijsko sporočilo o svetovnem prehranskem vrhu Združenih narodov.


Evropska unija

Odgovor Evropske komisije na temo Prehrana in zaščita podnebja na vprašanje s strani Evropske vegetarijanske zveze (EVU):

Zelo pomembna je doseči večjo občutljivost potrošnikov glede podnebja. Organizacije kot je Evropska vegetarijanska zveza lahko pri tem odigrajo zelo važno vlogo. Močneje kot kakršnokoli teoretično usmerjanje s strani vladnih organov igra potrošnikova zavest pomembno vlogo pri razmisleku o kmetijskih pridelkih. V tem oziru bi vas radi opogumili k nadaljevanju vašega dela.

Komisija Evropske unije je žal zelo skopa s svojo ugotovitvijo glede uživanja mesa. Kljub temu najdemo na njihovi spletni strani o podnebnih spremembah celo ta nasvet:

Jejte zelenjavo. Proizvodnja mesa povzroča veliko CO2 in metana ter porabi ogromne količine vode. Prežvekovalci (kot so krave, ovce in koze) so, zaradi načina delovanja njihovega prebavnega sistema, veliki proizvajalci metana.


Inštitut Max Planck

Izjava Ralfa Conrada, direktorja Inštituta Max Planck za terestrično mikrobiologijo, glede problema globalnega segrevanja ozračja:

Povedal bom na kratko, saj bi se naše geslo lahko glasilo: prenehajte jesti govedino, odpovejte se mlečnim izdelkom. [2]

Obrazložitev: krave izločajo veliko metana. In ta plin je za podnebje veliko bolj škodljiv kot je CO2.


National Centre for Epidemiology and Population Health

The Australian National University Canberra, Avstralija

„Obstoječe tehnologije za zmanjševanje emisij iz živinoreje bi lahko [...] obremenitve podnebja zmanjšale za največ 20 odstotkov. Glede na našo generalno strategijo zmanjševanja izpusta toplogrednih plinov se zavzemamo za strategijo zmanjševanja potrošnje živalskih izdelkov. Zmanjšanje porabe po osebi v deželah z visokim dohodkom bi nato definiralo zmanjšani nivo [porabe mesa], ki bi ga lahko dosegle tudi dežele z nizkim ali srednjim dohodkom.“

Do tega zaključka so prišli raziskovalci študije, ki so jo objavili 13. septembra 2007 v uglednem znanstvenem magazinu The Lancet. Rezultati nakazujejo, da če bi do leta 2015 vsak človek povprečno pojedel le še 90 gramov mesa, bi na ta način lahko preprečili kolaps podnebja. Predvsem ljudje v industrijskih deželah so poklicani, da zmanjšajo svojo povprečno porabo, ki trenutno znaša 240 gramov na osebo.

Originalna študija v angleščini: www.eurekalert.org/images/release_graphics/pdf/EH5.pdf


Univerza v Chicagu

Raziskovali in primerjali smo izpust toplogrednih plinov pri načinu prehrane, ki je utemeljen na rastlinski prehrani s takim, ki temelji predvsem na živalskih izdelkih. [...] Ugotovili smo, da mešana prehrana s povprečno vsebnostjo kalorij in sestavo (v ZDA) povzroča dodatnih 1485 kg toplogrednih plinov (merjeno v ekvivalentih CO2) kot je to v primeru rastlinske prehrane z enako vsebnostjo kalorij. To ni malenkost, po vsej državi pomeni ta razlika 6% vseh izpustov toplogrednih plinov v ZDA.

[We examine the greenhouse gas emissions associated with plant- and animalbased diets [...] We conclude that a person consuming a mixed diet with the mean American caloric content and composition causes the emissions of 1485 kg CO2-equivalent above the emissions associated with consuming the same number of calories, but from plant sources. Far from trivial, nationally this difference amounts to over 6% of the total U.S. greenhouse gas emissions.] [5]

Povzeto po študiji Univerze v Chicagu: Diet, Energy, and Global Warming iz leta 2006.


Švicarski WWF (World Wildlife Fund)

Na žalost nam je WWF (točneje Felix Meier, vodja oddelka Potrošnja in gospodarstvo pri švicarskem WWF), prepovedal objavo njegove izjave (ki jo imamo v pisni obliki) glede potrošnje mesa in podnebnih sprememb.
WWF ima sicer posebno stran na temo Podnebje in prehrana: Podnebje nas vabi k mizi, vendar tudi tam popolnoma ignorirajo temo podaljševanja prehranske verige, čeprav so WWF njene posledice znane.

V to sliko spada tudi njihova interaktivna igra WWF-Klimacheck, v kateri se švicarski WWF obnaša, kot da vegetarijanci sploh ne obstajajo. Pri vprašanju: „Kako pogosto jeste meso ali ribe?“ lahko kot možen odgovor podaš le, da ješ meso redkeje ali pogosteje. Dejstvo, da se vedno več ljudi mesu popolnoma odpoveduje, se je WWF očitno izmuznilo.

Na vso srečo nemški WWF pri tej temi ne nosi tako velikih plašnic. Naročili so celo študijo, ki proučuje vpliv kmetijstva na naše podnebje: Methan und Lachgas: Die vergessenen Klimagase (Metan in smejalni plin: pozabljena toplogredna plina). Čeprav tudi nemški WWF stavi predvsem na čisto tehnične in gospodarske rešitve (pri nasvetih potrošnikom povsem manjka opozorilo glede porabe mesa), je nemški WWF prednosti zmanjševanja porabe mesa v povzetku študije v posebnem okvirčku predstavil takole:

Vpliv zmanjševanja porabe govedine na naše podnebje
V Nemčiji prebivalstvo trenutno porabi približno 8,8 kg govejega in telečjega mesa po osebi. Če bi poraba padla za 1 kg na osebo, bi lahko (s čisto matematičnega vidika) prihranili 11,4% krme za živine, katere meso nato služi za prehrano prebivalstva, hkrati pa bi se zmanjšali specifični izpusti metana in smejalnega plina.
Samo pri govedu (brez krav mlekaric) bi lahko v Nemčiji zmanjšali CO2-ekvivalenta metana (CH4) in smejalnega plina (N2O) za 930.000 ton, kar znaša približno 1,5% trenutno povzročenih emisij iz naslova kmetijstva.
Podoben učinek bi dosegli, če bi se odpovedali 6 milijardam kilometrom osebnih potovanj z letalom (kar ustreza 1.500-im obkroženjem ekvatorja z letalom s 100 potniki) oz. celo 7 milijardam z avtom prevoženim kilometrom. (Nemški WWF, november 2007)

O vlogi krave mlekarice si je nemški WWF tudi popolnoma na jasnem:

Emisije metana krave mlekarice
Krava mlekarica letno izloči povprečno 111,7 kg metana. Preračunano na CO2-ekvivalent to ustreza 18.000 prevoženim kilometrom z osebnim avtomobilom s povprečnim izpustom 130 g CO2/km, kakršnega reklamira okoljska politika EU. Če upoštevamo tudi izločene pline iz njenega gnoja, bi morali k temu rezultatu prišteti še dodatnih 6.000 km. (WWF Nemčija, november 2007)

Nemški WWF zahteva celo „mesni davek“ kot odgovor na klimatske spremembe: WWF fordert Steuer auf Kuh-Abgase (WWF zahteva davek na kravje izpušne pline).


Greenpeace

Do začetka leta 2008 nismo na spletni strani švicarskega Greenpeace našli niti enega namiga od vplivu mesne prehrane na okolje (niti v področju o podnebnih spremembah niti kje drugje).
A to se je v aprilu 2008 končno spremenilo.

Sedaj na strani „Geniessen ohne Reue“ končno najdemo dodatek, ki opozarja na povezavo med mesno prehrano in podnebnimi spremembami. Po kratki reklami za domačo mesno industrijo piše:

[...] Kdor ob tem zmanjša svojo porabo mesa, se mesu popolnoma odpove ali se celo prehranjuje brez uporabe mlečnih izdelkov in jajc (se pravi veganska prehrana), prispeva še velko več k ohranitvi okolja.

Za proizvodnjo ene same kalorije iz živalskih izdelkov potrebujemo v povprečju 7 kalorij iz krmil. Za pridelavo krmnih rastlin (kot sta soja in koruza), se v Amazoniji požiga vedno večje površine pragozda – kar ima katastrofalne posledice za svetovno podnebje. Če se bosta krčenje in poraba mesa nadaljevala s sedanjo hitrostjo, bo čez 40 let izginilo že 40% celotnega amazonskega pragozda.


Na vso srečo je tudi nemški Greenpeace že prišel tako daleč: pri njih že dalj čase ne zanemarjajo povezave med porabo mesa in podnebnimi spremembami: na strani „Deset pomembnih nasvetov, ki jih lahko naredite v pomoč naši klimi“ piše pod tretjo točko:

Zmanjšajte delež mesa v svoji prehrani. Če se prehranjujete uravnoteženo, lahko z manjšo porabo mesa (ali če postanete celo vegetarijanec) svetovno podnebje letno razbremenite za približno 400 kg CO2.

Pri CO2-kalkulatorju nemškega Greenpeacea najdemo tudi ta nasvet o prehrani:

Meso in mlečni proizvodi imajo precejšen vpliv na osebno bilanco izpustov toplogrednih plinov. Pridelava živinske krme kot tudi reja živali sta odgovorni za velik del emisij iz naslova prehranjevanja.

Tudi na strani skupine Greenpeace Berlin vas s podnebnim testom neposredno sprašujejo o porabi mesa.

Greenpeace International je 7. januarja 2008 objavil novo študijo: Cool farming: Climate impacts of agriculture and mitigation potential (skrajšano nemško različico lahko najdete pri nemškem Greenpeacu: Landwirtschaft und Klima (Kmetijstvo in podnebje).
Citati iz nemškega povzetka:

Potrošniki lahko z zmanjšanjem potrošnje mesa ali prehodom na vegetarijansko prehrano vplivajo na kmetijsko proizvodnjo. Zmanjšano povpraševanje za mesom bi lahko zelo zmanjšalo s tem povezane izpuste toplogrednih plinov.

Greenpeace zahteva: [...] S strani države podprte reklamne akcije (predvsem v industrijskih državah) za spremembo načina prehrane, ki bi vseboval manjše količine mesa.

Avstrijski Greenpeace prav tako več ne zanemarja te povezave: predstavitev novega Footprint materiala je bila pospremljena z veganskim bifejem.

Škoda, da se švicarski Greenpeace (podobno kot Greenpeace International) še vedno bojita načenjanja te teme in jo na svojih spletnih straneh še vedno ignorirata.


World Watch inštitut

WorldWatch inštitut iz Washingtona že nekaj let svari pred globalnimi posledicami mesne prehrane. Seveda je bilo tudi globalno segrevanje pri njih vedno znova ena izmed osrednjih tem.
V članku iz leta 2004, »MEAT – Now, It’s Not Personal! But like it or not, meat-eating is becoming a problem for everyone on the planet« [MESO - to sedaj ni več le osebna stvar! Če želiš ali ne, poraba mesa postaja problem za vse ljudi na tem planetu], so združili vsa spoznanja in med drugim navajajo naslednje izsledke strokovnjakov:

Ena tona metana, ki je najvažnejši toplogredni plin v kmetijstvu, ima na globalne podnebne spremembe enak vpliv kot 23 ton ogljikovega dioksida (CO2). Krava mlekarica letno proizvede 75 kg metana, kar ustreza 1,5 tonam ogljikovega dioksida. Seveda se krava pri tem obnaša popolnoma v skladu z naravo. Vendar se zdi, da so ljudje ob tem pozabili, da je kmetijstvo postalo del industrije. Ravnamo pokrajino, ustvarjamo pašnike, redimo živali in tako naprej. To je od človeka ustvarjen posel, tega ni ustvarila narava. In v tem smo bili zelo uspešni, zato se je izpust metana v zadnjih 250 letih dvignil za 150 %, medtem ko je koncentracija ogljikovega dioksida narasla le za 30 %.
Pete Hodgson, novozelandski minister za energijo, znanost in ribištvo
[One ton of methane, the chief agricultural greenhouse gas, has the global warming potential of 23 tons of carbon dioxide. A dairy cow produces about 75 kilograms of methane a year, equivalent to over 1.5 [metric] tons of carbon dioxide. The cow, of course, is only doing what comes naturally. But people are inclined to forget, it seems, that farming is an industry. We cleared the land, sowed the pasture, bred the stock, and so on. It’s a human business, not a natural one. We’re pretty good at it, which is why atmospheric concentrations of methane increased by 150 percent over the past 250 years, while carbon dioxide concentrations increased by 30 percent.]
Pete Hodgson, New Zealand Minister for Energy, Science, and Fisheries

Žal vsa ta mnoga svarila WorldWatch inštituta do danes niso bila (u)slišana s strani politike.


Švica (Zvezni zavod za okolje – Schweizer Bundesamt für Umwelt/BAFU)

Na povpraševanje s strani SVV z dne 16.1.2007, naslovljenega na zveznega poslanca Leuenbergerja je SVV dobil naslednji odgovor [3] podpredsednika Zveznega zavoda za okolje, Gérarda Poffeta (BAFU):

[...] Temeljnih ekoloških slabosti današnje porabe mesa seveda ne moremo zanikati. Na področju kmetijstva smo v Švici v zadnjih letih zaradi zmanjšanja staleže goveje živine ter novih smernic v kmetijski politiki uspeli zmanjšali izpuste smejalnega plina in metana. Vendar smo v ospredje prizadevanj za dosego naših podnebno-političnih ciljev postavili predvsem ukrepe za zmanjšanje emisij CO2 iz naslova zgorevanja fosilnih kurilnih in pogonskih goriv. Kajti 80% emisij toplogrednih plinov v Švici izvira iz zgorevanja teh energijskih nosilcev. [...]

Celotna problematika je torej znana tudi švicarski zvezni vladi. Izjemno močno subvencioniranje švicarske živinoreje pa je zelo očitno v nasprotju s tem spoznanjem.

V PDF dokumentu Klimaschutz im Alltag (Zaščita podnebja v vsakdanjem življenju), ki ga je objavil Zvezni zavod za okolje, najdemo naslednjo fiktivno primerjavo:

Starša z imenoma Laura in Felix sta vegetarijanca, vendar tudi sladokusca. Zase in za svoja otroka kuhata zelo kreativno. Sveža sezonska zelenjava je v vsej svoji raznolikosti na dnevnem jedilniku. Kupljeni zamrznjeni meniji so pri njih prav tak tabu kot mikrovalovna pečica.
Pri takšnih prehranjevalnih navadah se letno po osebi sprosti manj kot ena tona ogljikovega dioksida.
Kdor pa v nasprotju pojé veliko mesa, dnevno odtaja globoko zamrznjene jedi in ne pazi na regionalni izvor svoje hrane, ta povzroči najmanj pol tone več izpustov.
Reja klavne živine namreč zahteva veliko večji energijski vložek kot pridelava rastlin, kajti za pridobivanje vsake kalorije mesa potrebujemo večkratnik rastlinskih kalorij v obliki krmil.

Omemba Vegetarijanske prehrane je tu sicer zelo dobro „zapakirana“ med drugimi nasveti za rešitev naše klime, a je vsaj ne ignorirajo več popolnoma.

Tudi v nekem drugem dokumentu, Das Klima in Menschenhand. Neue Fakten und Perspektiven. 2002 (Klima je v človeških rokah. Nova dejstva in perspektive), se je BAFU mesne prehrane na strani 17 vsaj obrobno dotaknil:

Naraščajoča poraba mesa in s tem večanje goveje črede pospešuje izpuste toplogrednih plinov ravno tako kot povečana potreba po hrani za vedno številčnejše svetovno prebivalstvo.

Pri švicarski vladi moraš takšne podatke malo dalj časa iskati, ker mesno prehrano omenjajo izključno le v obliki PDF dokumentov in še tu le obrobno. A kljub vsemu, kot rečeno, se te teme več ne izogibajo popolnoma.

V dokumentu »Umweltbewusster Konsum – Schlüsselentscheide, Akteure und Konsummodelle« iz serije okoljskih tem BAFU-ja iz leta 2006 pa so kot najvažnejšo točko za zmanjšanje osebne ekološke bilance navedli: Jejte manj mesa. V besedilu na strani 58 so to takole utemeljili:

Kdor svojo porabo mesa v primerjavi z „normalno“ prehrano razpolovi, ta svojo letno osebno bilanco izboljša za 2,8 GJ neobnovljive primarne energije. Še pomembnejši so prihranki glede porabe njivskih površin in vode.

Zanimivo je, da ta zelo važna informacija s strani BAFU-ja obstaja le na spletu. Tiskano različico boste zaman iskali.

Zvezni zavod za kmetijstvo

Na temo podnebnih plinov in kmetijstva je 23. novembra 2007 časopis „Der Bund“ objavil zelo kratek, a zelo izpoveden intervju z Manfredom Bötschem, vodjo švicarskega Zveznega zavoda za kmetijstvo:

„BUND“: Zakaj se je zmanjšal delež iz kmetijstva izvirajočih toplogrednih plinov?
Manfred Bötsch: Ker se je od leta 1990 zmanjševal stalež živine. Če se bo povpraševanje po mleku in mesu povečalo, se bo ta trend spet obrnil. [...]

„BUND“: Če bi jedli manj mesa, bi se to torej pozitivno odrazilo na naše podnebje?
Manfred Bötsch: Vaša domneva je pravilna. Za proizvodnjo ene živalske kalorije potrebujemo minimalno 4 rastlinske kalorije. [...]


Nemčija

Glede amonijaka (NH3) je v letu 1992 Raziskovalna komisija nemškega Bundestaga na temo »Zaščita Zemljine atmosfere« v dokumentu »Spremembe podnebja ogrožajo nacionalni razvoj« objavila naslednje:

Na nacionalni (ZRN), kontinentalni (Zahodna Evropa) in globalni ravni izvirajo emisije amonijaka v 90% iz kmetijstva, od tega jih gre 80% pripisati živinoreji. V Zvezni republiki Nemčiji se letno emitira 528.000 ton amonijaka. Le-ta nastaja v hlevih, na pašnikih ter pri skladiščenju in iznosu organskega gnojila na njive. [...] Z zmanjšanjem staleža živine, spremembo krmljenja in zmanjšanjem pridelave gnojnice bi se ti izpusti amonijaka in dušikovega oksida zmanjšali. [...] To ne bi bilo zaželjeno le s stališča varovanja okolja, temveč tudi iz gospodarskega vidika. [4]

Ta komisija nemške vlade je bila takrat svojemu času daleč naprej. Kljub temu nemška vlada ni ničesar ukrenila.

No, resnici na ljubo je vsaj bavarski okoljski minister Werner Schnappauf ob otvoritvi strokovnega Bio-sejma zavzel jasno stališče glede vpliva prehrane na podnebje, še posebej v povezavi z mesno prehrano. V sporočilu medijem z dne 15.2.2007 je zapisano:

Če se med tednom kdaj odpoveste mesu, je to po besedah ministra Schnappaufa tudi prispevek k zaščiti podnebja: po študijah se pri proizvodnji enega kilograma govedine proizvede 6,5 kg CO2. Enaka količina sadja emitira le pol kilograma, zelenjava celo le 150 gramov CO2. Pet kratkih nakupovalnih nasvetov se glasi: na jedilnik uvrstite več rastlinskih živil, dajte prednost sadju in zelenjavi iz kmetijstva na prostem, uporabljajte regionalne pridelke, vključite sonaravno pridelane izdelke in sveža, čimmanj obdelana živila namesto globoko zamrznjenih živil. Tako pravi minister.

Te besede zvenijo obetajoče. A žal izven tega sporočila medijem komajda najdeš informacije na to temo. Celo nasprotno – med mnogimi brošurami na temo zaščite podnebja najdemo tudi eno z imenom Energie sparen in Metzgereien – Klima schützen – Kosten senken (Varčevanje z energijo v mesnicah – Zaščita podnebja – Zmanjševanje stroškov). Varčevanje z energijo je seveda potrebno na vseh področjih, toda dejstvo, da se mesnicam nameni posebna brošura, medtem ko se teme vpliva potrošnje mesa na podnebne spremembe na veliko izogibajo, lahko preprosto označimo za enostransko.
Le na enem mestu se mesna oz. vegetarijanska prehrana spet pojavita: pri osebnem CO2-kalkulatorju. Tam lahko navedeš, ali se prehranjuješ vegetarijansko. Sicer se omeni, da je proizvodnja mesa in mlečnih izdelkov energijsko zelo potratna, a možnost izbire veganske prehrane se v tem formularju niti ne pojavi.

Nemško naravovarstveno združenje – Deutscher Naturschutzring (DNR)

Helmut Röscheisen, generalni sekretar Nemškega naravovarstvenega združenja izbira popolnoma jasne besede:

„Potrebujemo izdatno zmanjšanje staleža živine v kmetijskih ‚tovarnah‘“ [6]

Nemško naravovarstveno združenje je krovna organizacija vseh v Nemčiji delujočih organizacij in zvez za varovanje okolja in narave

Zeleni – Die Grünen

Renate Künast, predsednica poslanske skupine Zelenih v nemškem Bundestagu in nekdanja zvezna ministrica za kmetijstvo, je v odgovor na vprašanje:

Schrot & Korn: Ali naj jemo manj mesa in pijemo manj mleka, da bi lahko rešili podnebje?
To bomo MORALI storiti. Ne moremo se še naprej obnašati kot da bi lahko na podnebje vplivali z majhnimi popravki, sicer pa bi poskušali braniti dosedanje blagostanje. Dobro življenje moramo na novo definirati.
Revija Schrot & Korn, april 2008


Avstrija

Zvezno ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo, okolje in vodno gospodarstvo je izdelalo Footprint Rechner (računalnik osebnega odtisa) kot informacijo širši javnosti o vplivu osebnega življenjskega stila na okolje. Kot eno izmed štirih najučinkovitejših načinov za zmanjšanje osebnega odtisa navajajo:

Jejte manj mesa in drugih živalskih proizvodov ter dajajte prednost regionalnim in sezonskim biološko pridelanim proizvodom. [Vir]


Velika Britanija

Britanska vlada se je na svoji spletni strani posvetila vplivu različnih izdelkov na naše okolje in pri tem izrecno omenja, da imajo meso in mlečni izdelki velik negativni vpliv na okolje in podnebje:

Proizvodnja mesa in mlečnih izdelkov veliko močneje vpliva na naše okolje in podnebne spremembe kot je to v primerjavi z večino žitaric, stročnic ter pridelavo sadja in zelenjave na prostem.

[The production of meat and dairy products has a much bigger effect on climate change and other environmental impacts than that of most grains, pulses and outdoor fruit and vegetables]

Britanci spadajo med največje evropske porabnike mesa, hkrati pa tam živi največ vegetarijancev v Evropi. Zato ima ravno pri njih ta tema takšno težo.


Al Gore / ZDA

Al Gore je po svoji kandidaturi za predsednika ZDA postal znan predvsem po svojem izjemnem trudu za osveščanje javnosti glede podnebnih sprememb in po njegovem, z oskarjem nagrajenim dokumentarcu „Neprijetna resnica“.
V filmu pa ni žal niti z besedico omenjena povezava med prehrano in podnebnimi spremembami. Verjetno je glavni vzrok ta, da tudi Al Gore uživa meso. Pri svojih mnogih predavanjih bi zato takoj postal neverodostojen, če bi to vzročno-posledično povezavo omenjal, ne da bi sam pri sebi glede tega kaj spremenil. Vendar tudi na njegovi spletni strani o dokumentarcu Neprijetna resnica najdemo vsaj naslednjo izjavo:

Jejte manj mesa
Metan je drugi najvplivnejši toplogredni plin in krave spadajo k največjim proizvajalcem metana. Zaradi njihove prehrane, ki temelji na travi in večih želodcev se proizvaja metan, ki ga z vsakim izdihom izločajo.

[Eat less meat
Methane is the second most significant greenhouse gas and cows are one of the greatest methane emitters. Their grassy diet and multiple stomachs cause them to produce methane, which they exhale with every breath.]

Ker je bil film posnet predvsem za ameriško občinstvo, bi lahko vzrok bil tudi ta, da Al Gore svojih gledalcev ni želel preobremeniti in je zato ta vidik potlačil na podstran svoje spletne strani. Vendar: če resno misli s svojo izjavo, da so podnebne spremembe največja težava, s katero se danes človeštvo sooča, potem bi se lahko pričakovalo, da bo tudi svoj osebni stil prehranjevanja ustrezno prilagodil.


Izjave drugih strokovnjakov:

Za znižanje deleža oglikovega dioksida, tega toplogrednega plina v atmosferi, ne bi trebalo zmanjšati zgorevanja nafte in plina, temveč bi moralo človeštvo spremeniti svoje prehranjevalne navade: če bi bili vsi ljudje vegetarijanci, potem bi lahko globalno segrevanje spravili pod kontrolo. [...]
Zdi se, da bi bilo politično lažje doseči zmanjšanje svetovne proizvodnje mesa kot oklestiti porabo fosilnih goriv.
Izjava britanskega fizika Alana Calverda v „A radical approach to Kyoto“, objavljeno v „Physics World“ (stran 56, julij 2005). Vir: ORF Science


Doprinos govedoreje k učinku tople grede je podobno velik kot je doprinos celotnega avtomobilskega prometa, če pri tem upoštevamo še krčenje gozdov zaradi kravjih pašnikov in pridelave krmil. […] Tudi sprememba savan v puščave, erozija v hribovitih predelih, prekomerna poraba vode za napajanje goveda, ogromna poraba energije za rejo klavnih živali so nekateri dodatni razlogi, zakaj z vsakim kilogramom govedine naše okolje zelo hudo poškodujemo.
Izjava vodje Wuppertalskega inštituta za klimo, okolje in energijo, Ernsta U. v. Weizsäckerja
v svojem predgovoru h knjigi Jeremyja Rifkina: „Das Imperium der Rinder“ (Goveji imperij), Campus Verlag, 1992, stran 12.


Proizvodnja enega kilograma govedine obremeni našo klimo kot 250 km vožnje z avtomobilom. To sledi iz japonske študije o ekološki bilanci govedoreje.
Vir: Wissenschaft.de, povzeto po japonski študiji v Animal Science Journalu

En sam kilogram govedine je kriv za več emisij toplogrednih plinov in drugih škodljivih snovi kot 3-urna vožnja z avtomobilom, medtem ko v naši hiši pustimo prižgane vse luči.

Vir: New Scientist, 18. julij 2007

Jej pametno, postani vegetarijanec? (Iss klug, werde Vegetarier?)
[...] Meso, ne glede ali je to govedina, perutnina ali svinjina, potrebuje nekaj kilogramov krmil, da bi pridobili en kilogram beljakovin. [...]
Raziskovalci Univerze v Chicagu ocenjujejo, da vsak mesojedi državljan ZDA proizvede za 1,5 tone več toplogrednih plinov kot tam živeči vegetarijanec. Potrebovali bi tudi veliko manj kmetijskih površin, da bi pridelali žito za prehrano ljudi, namesto da pridelujemo krmila za živali. To bi hkrati sprostilo prostor za sajenje dreves, se pravi pogozdovanje.
SCIENTIFIC AMERICAN: 10 Solutions for Climate Change (10 rešitev za podnebne spremembe), 26. november 2007

Manj mesa pomeni več deževnega gozda: kar se na prvi pogled sliši absurdno, je tako enostavno kot zastrašujoče. Da bi pridelali živinsko krmo za masovno živinorejo kot je recimo soja, se v Južni Ameriki in jugovzhodni Aziji krčijo ogromne površine tropskega deževnega gozda. Jejte manj mesa – in ne le zavoljo živalovarstvenih vzgibov.
Pro Wildlife e.V.: Nasveti potrošnikom ob Dnevu zaščite živalskih vrst z dne 3. marca 2008

 

Zadnja sprememba dokumenta: 4. marec 2008



Viri:

  1. Livestock a major threat to environment
  2. Mikrobiologe: "Lieber an der Methanschraube drehen" (Mikrobiologija: Raje zaprimo metansko pipico), Der Standard, 22.2.2007 in Klimawandel bremsen: Verzicht auf Rind und Milch (Zaviranje podnebnih sprememb: odpoved govedini in mleku), ORF, 22.2.2007
  3. Celotno pismo lahko preberete v PDF dokumentu: Pisni odgovor Zveznega zavoda za okolje.
  4. Skupna izjava 27 članov komisije Enquete, v kateri so bile zbrane vse švicarske vladajoče stranke in 14 znanstvenikov.
  5. Diet, Energy, and Global Warming, Earth Interactions, Volume 10 (2006), Paper No. 9
  6. Časopisni članek z dne 29.01.2008: „Masovna živinoreja škoduje podnebju“ (v nemščini)

Dodatne informacije na temo ekologije in prehrane:



[nach oben

[Nazaj na indeks slovenskih strani]


   
© Schweizerische Vereinigung für Vegetarismus (SVV) | www.vegetarismus.ch | Impressum