Kopf SVV-Mitgliedschaft Breite einstellen

Die SVV heisst seit 2014: Swissveg

Unsere neue Homepage finden Sie hier: www.swissveg.ch


Seite veraltet!
Diese Seite wird nicht mehr aktualisiert! Unsere aktuellen Infos finden Sie auf unserer neuen Homepage: Swissveg.


Diese Seite wird nicht mehr aktualisiert.
Wir heissen seit 2014 Swissveg und sind nun hier zu finden: www.swissveg.ch

Ekološke posledice mesne prehrane

Svetovna proizvodnja mesa:
1950:  44 milijonov ton
1990: 170 milijonov ton
1994: 194 milijonov ton
1997: 210 milijonov ton
1999: 217 milijonov ton
2002: 242 milijonov ton
2003: 253 milijonov ton
2004: 258 milijonov ton

2009: 284 milijonov ton

Svetovna proizvodnja mesa ┼íe naprej nara┼í─Źa

─îeprav se poraba mesa v nekaterih industrijskih de┼żelah zadnjih nekaj let zmanj┼íuje, se globalna potro┼ínja nenehno ve─Źa. Leta 2004 smo v svetovnem merilu proizvedli 258 milijonov ton mesa. Od leta 1970 se je proizvodnja mesa ve─Ź kot podvojila.1 Samo v ┼ávici se ga letno pridela pribli┼żno 600.000 ton.2 To dejstvo pu┼í─Źa na celotnem planetu nepredstavljive ekolo┼íke posledice, ki smo se jih do sedaj ┼żal le premalo ali pa sploh ne zavedali.

Potrebne kmetijske povr┼íine za proizvodnjo enega kg ┼żivila (vklju─Źno s krmili):
Govedo(mo─Źna krmila)..323 m²
Govedo s pa┼ínika......269 m²
Ribe..................207 m²
Pra┼íi─Źi................55 m²
Farmske koko┼íi.........53 m²
Jajca..................44 m²
Ri┼ż....................17 m²
Testenine..............17 m²
Kruh...................16 m²
Zelenjava/Krompir.......6 m²

Vir: Švicarski WWF

Poraba kmetijskih površin

Na kmetijski povr┼íini, ki jo potrebujemo za pridelavo enega kilograma mesa, bi lahko v enakem ─Źasovnem obdobju pridelali 200 kg paradi┼żnika ali 160 kg krompirja. V ┼ávici se pribli┼żno 67% uporabnih kmetijskih povr┼íin uporablja za vzrejo ┼żivali in za pridelavo krmil. Pribli┼żno tak┼íno je tudi svetovno povpre─Źje.3

Ob upoštevanju svetovne populacije 6,478 milijard ljudi je torej letna poraba mesa znašala 39,8 kg po osebi.

Stanje: december 2004

V ZDA izkori┼í─Źajo 230.000 km² povr┼íin za pridelavo sena za krmo ┼żivali, a le 16.000 km² (= 7%) za pridelavo rastlinskih ┼żivil.4 To izjemno zlorabljanje rodovitnih povr┼íin za pridelavo mesa ima velik vpliv tudi na de┼żevni gozd: v Srednji Ameriki so v zadnjih 50 letih posekali oz. po┼żgali 40% celotnega de┼żevnega gozda, predvsem za pridobitev pa┼ínikov ali za pridelavo krmil.5
FAO, Svetovna organizacija za prehrano in kmetijstvo pri Zdru┼żenih narodih, je v svoji zdaj ┼że znameniti, leta 2006 objavljeni ┼ítudiji ugotovila, da 70% izkr─Źenega amazonskega pragozda uporabljajo za pa┼ínike in da ve─Źino preostalih 30% izkori┼í─Źajo za pridelavo krmil.40
V isti ┼ítudiji je FAO ugotovila, da se 70% vseh svetovnih kmetijskih povr┼íin izrablja za ┼żivinorejo.

Leta 2004 smo v Evropsko unijo uvozili 1,5 milijona ton mesa. Ve─Ź kot tretjina ga je izvirala iz Brazilije.


Tabela porabe plodne zemlje K no┼żni opombi


Poraba vode

S koli─Źino vode, porabljene pri proizvodnji 1 kg mesa, se lahko celo leto vsak dan tu┼íiramo.7

Napovedujejo, da se naslednje vojne ne bodo bojevale zaradi nafte, temve─Ź zaradi vode. Povpre─Źno gospodinjstvo dnevno porabi 2 do 5 litrov vode za pitje in od 100 do 500 litrov za vse ostalo (tu┼íiranje, pranje, pomivanje itd.). To je skorajda zanemarljivo v primerjavi z 2.000 do 5.000 litri vode, ki jih dnevno potrebujemo za pridelavo hrane za povpre─Źno dru┼żino.

Pri boju zoper svetovno lakoto pogostokrat govorijo le o oskrbi s hrano, a o vodi, ki je potrebna za pridelavo le-te, se ponavadi ne govori.

Vodnjak - Copyright WHO/P. Virot

Predvsem revnejši sloji prebivalstva trpijo zaradi izjemne porabe vode za pridelavo mesa.

Zato je bila leta 2004 v Stockholmu organizirana Konferenca o vodi, 8 ki se je ukvarjala predvsem z vodno oskrbo ljudi. Na njej so obelodanili svoj zelo zanimiv izsledek: dnevna poraba 2.000 ali celo do 5.000 litrov vode za pridelavo hrane za povpre─Źno dru┼żino zavisi predvsem od njenega na─Źina prehranjevanja. Tabela porabe vode V svetovnem merilu se letno porabi povpre─Źno 1.200 m3 vode po osebi. V najrevnej┼íih predelih sveta, kjer si le redkodkaj lahko privo┼í─Źijo ┼żivalske izdelke, le┼żi ta vrednosti pri pribli┼żno 600 3 letno. Na obmo─Źjih, kjer se zau┼żije najve─Ź mesa (ZDA in Evropa), pa se je letno porabi pribli┼żno 1800 m3 po osebi.

Neposredna primerjava poka┼że ┼íe o─Źitnej┼ío sliko negativnega vpliva potro┼ínje mesa:
Pri energijsko zadovoljivi prehrani, v kateri je 80% rastlinskih ┼żivil in 20% mesa (v industrijskih de┼żelah je mesni dele┼ż dandanes celo 30% do 35%) 9 zna┼ía letna potreba po vodi pribli┼żno 1.300 m3, pri ─Źisti vegetarijanski prehrani pa zna┼ía le polovico te koli─Źine.10
Zaradi nara┼í─Źajo─Źe potro┼ínje ┼żivalskih izdelkov svetovno kmetijstvo porablja vedno ve─Ź vode. V Indiji morajo v nekaterih regijah vodo ─Źrpati iz globine ve─Ź kot 1.000 metrov. ┼áe pred eno generacijo so kmetom zadostovali ro─Źno izkopani vodnjaki za namakanje njihovih polj. Dandanes je ┼że okoli 95% teh malih ─Źrpali┼í─Ź izsu┼íenih.11 Tudi v ostalih azijskih de┼żelah se stvari podobno razvijajo.

Potrata hrane

P┼íeni─Źno polje pri mestu Stein am RheinVedno ve─Ź ┼żitaric in stro─Źnic pokrmimo klavnim ┼żivalim.

Za proizvodnjo 1 kg mesa potrebujemo od 7 do 16 kg ┼żitaric ali soje. To lahko mirne vesti in brez pretiravanja ozna─Źimo za naju─Źinkovitej┼ío obliko uni─Źevanja hrane.
Pri »pretvorbi« ┼żita v meso zaradi tega umetnega podalj┼íevanja prehranjevalne verige izgubimo 90% beljakovin, 99% ogljikovih hidratov in 100% vlaknin. Dodajmo ┼íe, da je le majhen del telesa tako imenovanih klavnih ┼żivali dejansko uporaben za prehrano. Pri govedu zna┼ía ute┼żni dele┼ż mesa (brez kosti) borih 35%, pri teletu 39%.12
Kljub tem dejstvom se v ┼ávici 57% ┼żitaric pokrmi ┼żivalim (1990). V ZDA po┼żre 8 milijard klavnih ┼żivali pribli┼żno 80% pridelanih ┼żitaric. Soja slu┼żi po vsem svetu kar v 90% za krmo ┼żivalim.13 Pribli┼żno polovico svetovnega pridelka ┼żitaric pokrmimo ┼żivini, samo da bi lahko u┼żivali njihovo meso.
─îe bi recimo Ameri─Źani pojedli le 10% manj mesa, bi se lahko s tako privar─Źevanim ┼żitom pribli┼żno milijarda ljudi re┼íila pred smrtjo zaradi lakote.
Letno samo v ┼ávici pokrmijo klavnim ┼żivalim okoli 1.700.000 ton mo─Źnih krmil, najve─Źji dele┼ż prispevajo krmna ┼żita. Bogata ┼ávica si lahko tak┼íno potrato sicer privo┼í─Źi, a v de┼żelah v razvoju je slika zelo podobna: po poro─Źilu FAO je bilo leta 1981 skoraj 75% ┼żita, uvo┼żenega v de┼żele tretjega sveta, uporabljenega za krmo ┼żivalim. Toda tudi v posameznih dr┼żavah se pridelava osnovnih ┼żivil soo─Źa s hudo konkurenco pridelave krme. Primer: v Egiptu je bila v obdobju zadnjih 25 let pridelava krmne koruze raz┼íirjena na kmetijske povr┼íine, kjer so prej gojili ┼żitarice kot so p┼íenica, ri┼ż in proso; le-te so neko─Ź slu┼żile kot osnovna ┼żivila za ljudi. Dele┼ż krmnega ┼żita je pri tem od prvotnih 10% narasel na 36%.14
Podobno se je zgodilo tudi v drugih dr┼żavah, kjer so pove─Źevali svojo potro┼ínjo mesa.
Na Tajvanu se je leta 1950 prebivalstvo nasitilo s po 170 kg ┼żitaric po osebi na leto. Do leta 1990 se je poraba mesa in jajc po┼íesterila. Zaradi tega podalj┼íevanja prehranjevalne verige je poraba ┼żitaric po osebi narasla na 390 kg. Kljub nenehno rasto─Źi koli─Źini doma─Źega pridelka je Tajvan lahko le z uvozom zadovoljil to pove─Źano potro┼ínjo. Medtem ko je bil Tajvan leta 1950 ┼íe izvoznik ┼żitaric, je moral leta 1990 iz tujine uvoziti ┼że 74% svojih potreb po ┼żitu, ki so ga potem ve─Źinoma pokrmili ┼żivini.15
Podobne ┼ítevilke najdemo na podro─Źju biv┼íe Sovjetske zveze. Od leta 1950 je pri┼ílo do potrojitve potro┼ínje mesa in hkrati do po─Źetverjenja porabe krmil.
Leta 1990 je tamkaj┼ínja ┼żivina pojedla ┼że trikrat ve─Ź ┼żita kot ljudje. Podatki o uvozu krmnega ┼żita to zelo lepo odslikavajo: od skoraj ni─Ź v letu 1970 je uvoz narasel na 25 milijonov ton v letu 1990. Tako je biv┼ía Sovjetska zveza postala drugi najve─Źji uvoznik krmil na svetu.

Gnojnica povzro─Źa odmiranje gozdov

G├╝llewagen

 

Mnogi se jezijo nad smradom fekalij iz hlevov in njihovim raztrosom v naravi. Toda ekološke posledice so še veliko hujše.

Znanstvene raziskave so nedvomno pokazale, da je dana┼ínja masovna vzreja ┼żivali glavni krivec za odmiranje gozdov.
Biolog Dr. Hans Mohr16 je za »Spektrum der Wissenschaft« v januarju 1994 povedal:
»Bistveno odkritje desetletnega raziskovanja po┼íkodovanih gozdov je ta, da moramo zmanj┼íati atmosferski vnos du┼íika in predvsem amonijaka17, ki v prvi vrsti izvirata iz kmetijstva. [...] Glavna te┼żava ostaja odstranitev nenehno rasto─Źih koli─Źin ┼żivalskih izlo─Źkov in ─Źlove┼íkih fekalij.«
─îlove┼íke fekalije dandanes ve─Źinoma gredo skozi ─Źistilne naprave, ┼żivalske izlo─Źke pa ┼íe vedno polivamo ali ┼íkropimo po poljih. To ima za posledico, da du┼íik (N) v obliki amonijaka (NH3), ki danes velja za glavnega krivca umiranja gozdov, v 85% izvira iz emisij ┼żivinoreje.19
Du┼íik, sicer po svoji funkciji nenadomestljivo hranilo za travnike, gozdove in vodna bitja, lahko pri prekomernem vnosu povzro─Źi pregnojitev, kar prina┼ía hude posledice. ┼Żal so to dejstvo zelo pozno odkrili, saj pri pove─Źanem vnosu gozdovi sprva hitreje rastejo in ┼íele ko je prst prenasi─Źena z du┼íikom, se poka┼żejo prve po┼íkodbe.

Emisije amonijaka iz kmetijstva v pribli┼żno 90% izvirajo iz gnojnice in gnoja.18

Raziskovalna komisija nem┼íkega Bundestaga na temo »Za┼í─Źita Zemljine atmosfere« je leta 1992 pri┼íla do enakega zaklju─Źka. Glede amonijaka (NH3) je dokumentu »Spremembe podnebja ogro┼żajo nacionalni razvoj« zapisala:
»Na nacionalni (ZRN), kontinentalni (Zahodna Evropa) in globalni ravni izvirajo emisije amonijaka v 90% iz kmetijstva, od tega jih gre 80% pripisati ┼żivinoreji. V Zvezni republiki Nem─Źiji se letno emitira 528.000 ton amonijaka. Le-ta nastaja v hlevih, na pa┼ínikih ter pri skladi┼í─Źenju in iznosu organskega gnojila na njive. [...] Z zmanj┼íanjem stale┼ża ┼żivine, spremembo krmljenja in zmanj┼íanjem pridelave gnojnice bi se ti izpusti amonijaka in du┼íikovega oksida zmanj┼íali. [...] To ne bi bilo za┼żeljeno le s stali┼í─Źa varovanja okolja, temve─Ź tudi iz gospodarskega vidika.«20

Obremenitev ozra─Źja s finimi delci zaradi ┼żivinoreje

V ZDA je obremenitev okolja zaradi izlo─Źkov ┼żivine 130-krat ve─Źja kot obremenitev s ─Źlove┼íkimi fekalijami.23

Amonijak iz ┼żivalskih fekalij ne igra svoje usodne vloge le pri kislem de┼żju. Iz amonijaka nastajajo v atmosferu tudi sekundarni aerosoli, ki kot fini pra┼íni delci (PM10) prispevajo k ogro┼żanju ─Źlovekovega zdravja. Direktor ┼ívicarskega Zveznega zavoda za okolje, gozd in pokrajino (BUWAL), Philippe Roche, govori o letno 3.700 mrtvih ┼ávicarjih zaradi posledic obolevanja zaradi finih delcev. Dodatni stro┼íki zdravljenja zna┼íajo okoli 4,2 milijarde frankov letno.21 Kljub njenemu velikemu doprinosu k tej problematiki, se ┼żivinoreje v boju proti nevarnim finim delcem skorajda ne omenja. Kako ste┼żka se ravno politiki soo─Źajo s to temo, ka┼że odziv ┼ívicarskega ministra za okolje Moritza Leuenbergerja na novinarski konferenci (z dne 2.2.2006) na temo finih delcev. Ko so ga novinarji vpra┼íali o vplivu kmetijstva na obremenitev s finimi delci, je odgovoril z enim samim stavkom: »Nerodna tema.«

Uni─Źevanje vodovij

Amonijak nima le uni─Źujo─Źega vpliva na gozd in ozra─Źje, temve─Ź tudi na vodovja. Pregnojevanje med drugim vpliva na nenaravno mo─Źan razrast alg, ki ob tem vodi odtegnejo kisik.
Dana┼ínje od pa┼ínikov neodvisne ┼żivalske farme proizvajajo tak┼íno koli─Źino gnojnice, da je s tem podtalnica resno ogro┼żena.22 V ┼ávici ┼że morajo recimo v jezeri Sempacher in Baldeger z ogromnimi ─Źrpalkami umetno vpihovati kisik.
Preko 50% onesna┼żenja evropskih voda se lahko pripi┼íe masovni vzreji ┼żivali. Nitrat iz kmetijstva je danes ┼że tako globoko prodrl do podtalnice, da nekatere znamke mineralnih vod ne izpolnjujejo ve─Ź smernic za pitno vodo.24 V ZDA je dele┼ż kmetijstva pri onesna┼żenju voda ve─Źji kot onesna┼żevanje vseh mest in industrije skupaj!25

Zakisanost prsti

Od leta 1970 smo preko 20 milijonov hektarjev vla┼żnega tropskega gozda spremenili v pa┼ínike za ┼żivino.
Worldwatch inštitut
Pa┼íniki prekrivajo ┼że ve─Ź kot eno tretjino kopnega na┼íega planeta.29
Worldwatch inštitut

Amonijak in du┼íikovi oksidi (NOx) v veliki meri prispevajo tudi k zakisanosti prsti. V letu 1989 je le-ta na Nizozemskem dosegla tak┼íne razse┼żnosti, da se je s tem ukvarjalo posebno ministrstvo. Rezultati nizozemskega In┼ítituta za zdravje in varovanje okolja:
»Nitrat iz gnojevke izpareva v zrak kot amonijakova para; to je okoljski strup, ki povzro─Źa tako imenovani kisli de┼ż in povzro─Źa tudi druge kisle naslage. Na Nizozemskem nastaja ve─Źina kislih padavin iz amonijakove pare, ki izvira iz govejih hlevov – okolju ┼íkodujejo bolj kot vsi avtomobili in tovarne skupaj.«26

U─Źinek tople grede

Emisije toplogrednih plinov, ki izvirajo iz ┼żivinoreje, so ve─Źje kot izpusti celotnega svetovnega prometa. 40
Iz ┼ítudije FAO, organizacije za prehrano in kmetijstvo pri Zdru┼żenih narodih

Za u─Źinek tople grede smo do sedaj skoraj izklju─Źno krivili promet in industrijo. A tudi tu smo dolgo in skoraj popolnoma zanemarjali vpliv kmetijske reje ┼żivali. O tem je vodja Wuppertalskega in┼ítituta za klimo, okolje in energijo, Ernst U. v. Weizs├Ącker zapisal naslednje: »Doprinos govedoreje k u─Źinku tople grede je podobno velik kot je doprinos celotnega avtomobilskega prometa, ─Źe pri tem upo┼ítevamo ┼íe kr─Źenje gozdov zaradi kravjih pa┼ínikov in pridelave krmil. […] Tudi sprememba savan v pu┼í─Źave, erozija v hribovitih predelih, prekomerna poraba vode za napajanje goveda, ogromna poraba energije za rejo klavnih ┼żivali so nekateri dodatni razlogi, zakaj z vsakim kilogramom govedine na┼íe okolje zelo hudo po┼íkodujemo.«27
U─Źinek tople grede povzro─Źajo predvsem trije plini: metan, ogljikov dioksid in du┼íikovi oksidi. Vsi trije nastajajo pri reji ┼żivali v velikih koli─Źinah. Samo svetovna ─Źreda 1,3 milijarde glav govedi (oz. u┼żivalci njihovih teles) je odgovorna za 12% svetovnih emisij metana.
Pri reji ┼żivali letno nastane 115 milijonov ton (= 115.000.000.000 kg) metana. ┼áe huj┼ío sliko dobimo, ─Źe si predo─Źimo, da vsaka molekula metana povzro─Źi 25-krat ve─Źji u─Źinek tople grede kot molekula ogljikovega dioksida.28

Antibiotiki in hormoni

Kravje vime

Ekstremno obremenjeno kravje vime pogosto potrebuje zdravila zoper vnetja. Zdravila nato neposredno preidejo v okolje.

Pri vseh zgoraj navedenih ekolo┼íkih posledicah mesne prehrane ┼íe ni bil izpostavljen nek drug vidik: zaradi na novo vzrejenih hiperproduktivnih pasem ┼żivali, nenaravnih vzrejnih pogojev ter nenaravne krme vedno ve─Ź ┼żivali zboleva. V mnogih de┼żelah je danes preventivna uporaba antibiotikov pri zdravih ┼żivalih prepovedana. Ta prepoved je postala nujna, ker so rejci antibiotike (skupaj z nekaterimi hormoni) pogosto zlorabljali kot pospe┼íevalce rasti in/ali proizvodnje mleka. Pri bolnih ┼żivalih pa so antibiotiki ┼íe naprej dovoljeni. Dana┼ínje ravnanje s tako imenovanimi klavnimi ┼żivalmi vodi do tega, da moramo skoraj vsako posamezno ┼żival zdraviti z antibiotiki.
─îeprav je preventivna uporaba antibiotikov pri zdravih ┼żivalih v ┼ávici od leta 1999 prepovedana, je ┼ítudija iz leta 2004 pokazala, da je 90% ┼ívicarskih telet vsebovalo antibiotike.30 Tudi pri kravah mlekaricah je uporaba antibiotikov zelo pogosta, saj so pri visoko produktivnih kravah seski zelo obremenjeni in s tem tudi ob─Źutljivi, zaradi ─Źesar se ─Źesto vnamejo (mastitis).31
Pri ┼żivalskih izdelkih, ki slu┼żijo ─Źlovekovi prehrani, zato ┼że dolgo obstajajo mejne vrednosti za vsebnost ostankov antibiotikov. V aprilu 2005 je ┼ítudija, ki jo je naro─Źilo Ministrstvo za za┼í─Źito potro┼ínikov v Severnem Porenju in Vestfaliji prvi─Ź dokazala vsebnost antibiotikov v polj┼í─Źinah (┼żitu).32 S fekalijami antibioti─Źno zdravljenih krav so ta zdravila pri┼íla na njive in so se od tod raz┼íirila po ekosistemu. ─îeprav so bile izmerjene vrednosti pod toleran─Źno mejo za ─Źlove┼íko prehrano, lahko nenehni vnos majhnih koli─Źin antibiotikov privede do resistence (odpornosti) bakterij, ki jih sicer ┼żelimo z antibiotiki uni─Źiti. Ustrezni antibiotiki zato s─Źasoma izgubijo svoj u─Źinek. Zato moramo razvijati vedno mo─Źnej┼ía zdravila, ki potem ┼íe mo─Źneje ru┼íijo ekolo┼íko ravnovesje.
Vsa zdravila in hormoni (na primer v ZDA so slednji zelo raz┼íirjeni, da bi pove─Źali proizvodnjo mleka in mesa), ki jih ┼żivalim predpi┼íemo, slejkoprej preko mesa, mleka, jajc in fekalij spet pristanejo v okolju. Vseh dolgoro─Źnih posledic danes ┼íe niti ne moremo predvideti.

Morski »sade┼żi« kot izhod?

Kitova plavuCelo v morju ┼żivali niso ve─Ź varne pred ekolo┼íkimi posledicami ─Źlovekovega pohlepa po mesu.

─îasi, ko so z majhnimi ribi┼íkimi ─Źolni iz morja vlekli ribe, so ┼że zdavnaj minili. Danes se jih lovi z na kilometre dolgimi mre┼żami. Ker se ribji stale┼ż zaradi prekomernega izlova (tudi zaradi neumne EU politike kvot, ki dovoljuje le izlov dolo─Źene vrste ribe, ostale pa morajo ribi─Źi uni─Źiti) nenehno zmanj┼íuje, so v zadnjih letih pre┼íli na farmsko vzrejo rib. Pri tem nastanejo enake ekolo┼íke te┼żave kot pri prej opisanih ┼żivalskih vrstah.
Primer: 4 kg te┼żak rejni losos mora do klavne zrelosti zau┼żiti pribli┼żno 400 gramov antibiotikov. Kljub temu ga morajo ┼íe dodatno cepiti zoper bolezni, ker sicer ne bi vzdr┼żal tesnosti kletke in bli┼żine trume sojetnikov. Antibiotike in druga zdravila ter kemikalije dodajajo s krmo neposredno v vodo, zato je njihova hitra raz┼íiritev po ekosistemu tako reko─Ź v naprej sprogramirana.
Divji lososi ponavadi plavajo na tiso─Źe kilometrov dale─Ź. Reja v kletkah teh farm je zato tako nenaravna, da njihovo meso ne bi ve─Ź bilo roza barve (kot so bili tega potro┼íniki do sedaj navajeni), zato jim v krmo dodajajo tudi umetna barvila.
Dodatno nevarnost predstavlja dejstvo, da se bolezni farmsko rejenih lososov ┼íirijo tudi na njihove prosto ┼żive─Źe vrstnike in tako dobesedno zdesetkajo njihov stale┼ż v divjini.
Krma za te umetno vzgojene ribe prav tako prihaja iz morja. Za prirejo 1 kg mesa iz morja izlovijo pribli┼żno 2 kg rib.33 Podobno razmerje velja tudi pri reji ostalih morskih »sade┼żev« kot so rakci, ┼íkampi itd.
Poleg te potrate ribji stale┼ż v morjih trpi tudi zaradi dejstva, da eno tretjino svetovnega izplena rib predelajo v ribjo moko in dve tretjini le-te kon─Źa v jaslih kopenskih klavnih ┼żivali.34
V zadnjih nekaj letih se v Evropi poj├ę vedno ve─Ź ┼íkampov (tr┼żijo se pod imenom Shrimps, Crevette in Prawns) ter rakcev. To je bil povod za nastanek ogromnih vzrejnih farm ob morskih pla┼żah, kjer so prej rasli gozdovi mangrove. Mangrovini gozdovi imajo zelo va┼żno ekolo┼íko funkcijo: du┼íijo namre─Ź poplavne valove. Uni─Źujo─Źi vzhodnoazijski cunami je leta 2004 povzro─Źil tako ogromno razdejanje tudi zaradi poprej┼ínjega izkr─Źenja varovalnih mangrovinih gozdov za potrebe vzrejnih farm.
Primer: prvotno je na Filipinih raslo preko 500.000 hektarjev mangrovinih gozdov. danes jih imajo le ┼íe 36.000 hektarjev. Preostanek (pribli┼żno 93%) so za potrebe svetovnega trga spremenili v vzrejne farme rakcev.35
Zaradi prekomernega izlova morja postajajo tehnike ribarjenja vedno bolj radikalne: da bi lahko polovili ┼íe zadnje ribe, jih deloma »lovijo« s pomo─Źjo eksplozij. Le-te uni─Źujejo koralne grebene prav tako kot ogromne vle─Źne mre┼że, ki jih vle─Źejo po morskem dnu. Poleg mnogih drugih ekolo┼íkih posledic izginotje koralnih grebenov pomeni tudi zmanj┼íanje zaviralnega u─Źinka za prihajajo─Źe gigantske valove.36

Gospodarstvo

Kako je mogo─Źe, da kljub vsem zgoraj opisanim izjemnim slabostim mesno usmerjene dru┼żbe potro┼ínja mesa po vsem svetu ┼íe naprej nara┼í─Źa?37 Poleg nekaterih psiho-socialnih razlogov, ki jih proizvaja reklamna industrija (┬╗Meso nam daje mo─Ź┬ź ipd.), enega vidika nikakor ne moremo prezreti: denarja.
Na prvi pogled se to zdi paradoksalno, kajti pod normalnimi pogoji bi se morala gospodarska veja, ki je sprogramirana za uni─Źevanje ┼żivil in drugih naravnih surovin, ┼że zdavnaj samo od sebe zru┼íiti. Stro┼íki, ki jih dana┼ínja proizvodnja mesa povzro─Źa v svetovnem merilu, ┼że zdavnaj niso ve─Ź v razumsko opravi─Źljivem razmerju do njihove navidezne koristi.

Stro┼íki so prevaljeni na davkopla─Źevalca

Razlog, da mesna industrija ┼íe sploh obstaja, je predvsem ta, da gredo dobi─Źki ve─Źinoma v zasebne ┼żepe, stro┼íke pa se nalo┼żi celotni skupnosti (oziroma vsem davkopla─Źevalcem). Po oceni znanega Worldwatch in┼ítituta iz Washingtona bi se morala cena mesa podvojiti ali potrojiti, ─Źe bi ┼żeleli vklju─Źiti vse ekolo┼íke stro┼íke vklju─Źno z zgorevanjem fosilnih goriv, zni┼żevanjem nivoja podtalnice, kemi─Źnim onesna┼żenjem prsti in ustvarjanjem amonijaka ter metana.38 Da posledi─Źnih zdravstvenih stro┼íkov niti ne omenjamo.

Norost subvencij

─îeprav se levji dele┼ż stro┼íkov mesne proizvodnje prevali na skupnost (se pravi na davkopla─Źevalce), to ┼íe vedno ne zadostuje, da bi bila proizvodnja mesa gospodarsko smotrna. Zato trg z dodatnimi finan─Źnimi intervencijami (subvencijami) tako mo─Źno popa─Źijo, da ┼żivinoreja sploh postane finan─Źno atraktivna dejavnost.
Tudi v mednarodnih merilih je ┼żivinoreja mo─Źno finan─Źno podprta, da sploh ostane pri ┼żivljenju: samo v Latinsko Ameriko je Svetovna banka od leta 1963 do 1985 »napumpala« 1,5 milijarde dolarjev, predvsem v velike goveje farme.39

Viri:
1 Worldwatch Paper 171: Danielle Nierenberg: »Happier Meals – Rethinking the global meat industry«, 2005, ISBN 1-878071-77-7, stran 9.
2 Schweizerische Genossenschaft für Schlachtvieh und Fleischversorgung (┼ávicarsko zdru┼żenje za klavno ┼żivino in oskrbo z mesom).
3 Worldwatch Paper 171, stran 7.
4 »MEAT – Now, It’s Not Personal! But like it or not, meat-eating is becoming a problem for everyone on the planet«, iz WorldWatch magazina julij/august 2004, www.worldwatch.org
5 Ravno tam.
6 Vklju─Źno s kmetijskimi povr┼íinami za pridelavo krmil. Vir: EarthSave Foundation. Glede na na─Źin pridelave ali vzreje lahko te vrednosti mo─Źno nihajo.
7 »MEAT – Now, It’s Not Personal!«
8 Stockholm International Water Institute (SIWI): »Water – More Nutrition per Drop; Towards Sustainable Food Production and Consumption Patterns in a Rapidly Changing World«, 2004. www.siwi.org
9 Rockström, J.: »Water for food and nature in drought-prone tropics: vapour shift in rain-fed agriculture«.
Philosophical Transactions: Biological Sciences, 29 December 2003, vol. 358, iss. 1440, pp. 1997-2009(13) Royal Society.
10 »Water – More Nutrition per Drop« in: Rockström, J., Gordon, L., Folke, C., Falkenmark, M., and Engwall, M.: »Linkages among water vapor flows, food production, and terrestrial ecosystem services«, 1999, Conservation Ecology 3(2):5.
11 Spiegel online: »Grundwasserspiegel sinken dramatisch« (Nivoji podtalnice se dramati─Źno ni┼żajo), 26.8.2004.
12 Podatki izvirajo od ┼ávicarskega zdru┼żenja za klavno ┼żivino in oskrbo z mesom.
13 Povzeto po EarthSave Foundation.
14 Povzeto po Worldwatch Paper »Zeitbombe Viehwirtschaft« (┼Żivinoreja je ─Źasovna bomba) od Alana B. Durninga, stran 36.
15 »┼Żivina je ─Źasovna bomba«, stran 33.
16 H. Mohr je ─Źlan Nem┼íke znanstvene akademije ter Heidelber┼íke akademije znanosti, kjer od leta 1986 vodi Raziskovalni oddelek za asimilacijo nitratov. Je ─Źastni doktor univerz v Strassbourgu in v Limburgu.
17 Amonij (NH4+) nastane v zraku iz amonijaka (NH3).
18 Hans Mohr za Spektrum der Wissenschaft, januar 1994, stran 50 in dokument »Mitteilungen zur Luftreinhalte-Verordnung LRV NR. 13« Zveznega zavoda za okolje, gozdove in pokrajino (BUWAL), 2002.
19 ┼átudijsko delo v okviru ┼ítudija okoljske tehnike na Tehni─Źni univerzi München: Der Beitrag von Nitrat- und Ammoniakimmissionen zum Waldsterben (Prispevek emisij nitrata in amonijaka k umiranju gozdov) avtorja Matthiasa Holzerja, dipl. in┼ż., 1993.
20 Skupna izjava 27 ─Źlanov komisije Enquete, ki zdru┼żuje vse pripadnike vladnih strank ter 14 znanstvenikov.
21 »Feinstaub macht krank« (Fini delci nas delajo bolne), BUWAL, 2005, www.buwalshop.ch
22 »Da bi lahko za ┼ívicarsko prebivalstvo ÔÇ║proizvedliÔÇ╣ dovolj svinjskega mesa, letno potrebujemo 890.000 ton krmil, hkrati pa se proizvede 2,5 milijonov m3 gnojevke.« (Izra─Źunano s strani publikacije Konsum&Umwelt ┼ívicarskega WWF, izdaja 1/94)
23 »MEAT – Now, It’s Not Personal!«
24 Povzeto po dokumentarcu »Fleisch frisst Menschen« (Meso ┼żre ─Źloveka) nem┼íke TV postaje WDR z dne 17.12.1987.
25 Cross, Russell H., Byers, Floyd M., u.a.: »Current Issues in Food Production A Perspective on Beef as a Component in Diets for Americans«, April 1990, Seite 5.26.
26 Povzeto po Worldwatch Paper »Zeitbombe Viehwirtschaft«, stran 22.
27 Iz njegovega predgovora za knjigo Jeremyja Rifkina: »Das Imperium der Rinder« (Goveji imperij), Zalo┼żba Campus, 1992, stran 12.
28 Jeremy Rifkin: »Das Imperium der Rinder«, Campus Verlag, 2001, stran 195, v »Zeitbombe Viehwirtschaft«, stran 30.
29 »Zeitbombe Viehwirtschaft«, stran 22/23.
30 »90% ┼ívicarskih telet vsebuje antibiotike«, Vegi-Info 2004/2, stran 4.
31 »Antibiotisches Trockenstellen«
32 »Deutschland: Erstmals Antibiotika aus Tierhaltung in Pflanzen und Lebensmitteln nachgewiesen« (Nem─Źija: prvi─Ź iz ┼żivinoreje izvirajo─Źi antibiotiki dokazani v rastlinah in ┼żivilih, 25.5.2005, EVANA
33 Rosamund Naylor u.a.: »Effect of Aquaculture on Global Fish Supplies«, Nature, 29. junij 2000, strani 1017-1024.
34 Worldwatch Paper 171, stran 25.
35 John Robbins: »Food Revolution«, Nietsch-Verlag, ISBN 3-934647-50-2, stran 314.
36 »Tsunami-Leid: Nur eine Laune der Natur?« (Trpljenje zaradi cunamija: le igra narave?), Vegi-Info 2005/1, stran 20 in na spletu: EVANA
37 ─îeprav je v nekaterih industrijskih de┼żelah v zadnjem ─Źasu (predvsem iz zdravstvenih razlogov) viden dolo─Źen preobrat, se v svetovnem merilu ne proizvaja manj mesa, marve─Ź se mesne vi┼íke po dumpin┼íkih cenah izva┼ża v de┼żele v razvoju, kjer se na ta na─Źin vzpodbuja poraba mesa. Hkrati se zaradi tega cenenega mesa uni─Źujejo lokalni trgi.
38 »Zeitbombe Viehwirtschaft«, stran 48.
39 »Zeitbombe Viehwirtschaft«, stran 45.
40 Livestocks long shadow – environmental issues and options, ┼ítudija FAO, Svetovne organizacije za prehrano in kmetijstvo pri Zdru┼żenih narodih, november 2006

Dodatne informacije:

Literatura za poglabljanje znanja: