Kopf SVV-Mitgliedschaft Breite einstellen

Die SVV heisst seit 2014: Swissveg

Unsere neue Homepage finden Sie hier: www.swissveg.ch


Seite veraltet!
Diese Seite wird nicht mehr aktualisiert! Unsere aktuellen Infos finden Sie auf unserer neuen Homepage: Swissveg.


Diese Seite wird nicht mehr aktualisiert.
Wir heissen seit 2014 Swissveg und sind nun hier zu finden: www.swissveg.ch

Premalo vode za proizvodnjo mesa?

Pravijo, da se bodoče vojne ne bodo bojevale za nafto, temveč za vodo. Pri porabi vode najprej pomislimo na pitno vodo. Dejstvo pa je, da povprečno gospodinjstvo porabi dnevno za pitje le okoli 2 do 5 litrov vode in od 100 do 500 litrov za vsa druga opravila (tuširanje, umivanje, pranje itd.). To je skorajda zanemarljivo v primerjavi z 2.000 do 5.000 litri, ki jih potrebujemo za pridelavo dnevne porabe živil povprečne družine. Kakšno vlogo igra pri tem uživanje mesa?

Pri diskusijah o boju zoper svetovno lakoto se ponavadi govori le o preskrbi z živili, medtem ko se pozablja na vodo, ki je potrebna, da le-ta sploh lahko proizvedemo. V Stockholmu se je zato odvijala konferenca o vodi1, ki se je ukvarjala izključno s preskrbo človeštva z vodo. Ob tem so prišla na dan zanimiva, a hkrati tudi zastrašujoča dejstva:
Ali družina za svoja dnevna živila potrebuje le 2.000 ali celo do 5.000 litrov vode, je zelo odvisno od njihovega načina prehranjevanja. V svetovnem merilu se za proizvodnjo živil porabi povprečno 1200 m3 vode na leto in osebo. V najrevnejših predelih sveta, kjer si lahko le redkokdaj privoščijo živalske izdelke, se ta količina giblje okoli 600 m3 na leto. V nasprotju s tem se v regijah, kjer uživajo največ mesa (ZDA in EU), porabi okoli 1800 m3 po osebi na leto.
Neposredna primerjava še jasneje pokaže vpliv mesne prehrane:
Pri zadostni prehrani z 80% deležem rastlinske hrane in 20% deležem mesa (v industrijskih državah znaša delež hrane, pridobljena iz živali celo 30 do 35 odstotkov)2 znaša poraba vode 1300 m3 na leto, pri čisti vegetarijanski prehrani pa le polovico te količine.1,3

Kakšna pa je situacija v Švici?

Seveda v Švici, zahvaljujoč Alpam ter svoji zemljepisni legi, splošno pomanjkanje vode (še) ni velik problem. A bilo bi narobe, če bi se težava zanemarila. Zaradi uvoza hrane (vključno s krmili) se hkrati „uvaža“ virtualna voda, ki se jo mora za njihovo pridelavo potrošiti v izvorni deželi. Na ta način Švica to vodo prihrani.
Žal to pomanjkanje vode vedno najprej prizadene najrevnejše sloje prebivalstva. Zaradi ogromne porabe vode v kmetijstvu se vedno pogosteje uporabljajo črpalke za črpanje podtalnice. Revnejši kmetje si lahko privoščijo le ročne črpalke ali enostavnejše, manj zmogljive črpalke. Ko se nivo podtalnice zaradi prekomerne rabe zniža za nekaj metrov, se zaradi tega najprej izsuši veliko število manjših vodnjakov, ker le-ti ne zmorejo vode črpati iz večjih globin.
V Indiji se mora v nekaterih regijah voda črpati že iz globine 1.000 metrov. Še pred eno generacijo so kmetom za namakanje zadostovali ročno izkopani vodnjaki. Dandanes je okoli 95% teh malih črpališč izsušenih.4 Tudi v drugih azijskih deželah se stvari podobno odvijajo.

Začudujoče je, da se omenjene študije kljub nespornim številkam, ki zelo jasno pokažejo, da je proizvodnja mesa eden izmed največjih porabnikov vode, ne ukvarjajo z vegetarijanskim načinom življenja. Znanstvenikom se ne zdi niti vredno, da bi ga omenili kot možno alternativo. Na tem primeru lahko vidimo, da pri tematiki mesa v prehranjevanju znanstvena nevtralnost ni zagotovljena, kajti vsak znanstvenik je bodisi mesojedec ali vegetarijanec.

Renato Pichler

Viri:

  1. Stockholm International Water Institute (SIWI): Water – More Nutrition per Drop; Towards Sustainable Food Production and Consumption Patterns in a Rapidly Changing World. 2004
    http://www.siwi.org
  2. Rockström, J.: Water for food and nature in drought-prone tropics: vapour shift in rain-fed agriculture.
    Philosophical Transactions: Biological Sciences, 29 December 2003, vol. 358, iss. 1440, pp. 1997-2009(13) Royal Society
  3. Rockström, J., Gordon, L., Folke, C., Falkenmark, M., and Engwall, M.: Linkages among water vapor flows, food production, and terrestrial ecosystem services. 1999, Conservation Ecology 3(2):5. www.consecol.org/vol3/iss2/art5
  4. Spiegel online: Grundwasserspiegel sinken dramatisch, 26.8.2004

Nadaljnje informacije: